Spoznaj DZ

V čudovitem mikroskopskem svetu se skriva skrivnost

Široko uporabnost diatomejske zemlje omogočajo mikroskopsko mali delčki, fosiliziranih ostankov kremenastih alg, ki so tisočletja sedimentirali na dnu jezer.

Kremenaste alge ali diatomeje so enocelični organizmi, ki predstavljajo pomemben delež rastlinskega planktona tako v sladkih kot v slanih vodah. Spadajo v deblo rumenkastih alg in poznanih je čez 10.000 različnih vrst. Njihova glavna značilnost je nalaganje kremena iz vodnega okolja v svojo celično steno. Od tod so dobile svoje ime. Kremenaste alge so raznolikih, čudovitih oblik: zvezdaste, spiralne, paličaste, cilindrične,….


Ste vedeli, da kremenaste alge definira zgradba celične stene, ki je dvodelna in se prekriva kot škatlica s pokrovom. Zgornji del imenujemo epiteka, spodnji pa hipoteka (teka=škatlica). Tako kot prstni odtis ali snežinka, si nobena kremenasta alga ni enaka!


Žive kremenaste alge so pomemben proizvajalec kisika, saj rastlinski plankton proizvede do 80% kisika v našem ozračju. Hkrati pa predstavlja vir hrane mnogim vodnim organizmom. Kremenaste alge, ki ne postanejo hrana drugim organizmom, po kratkem življenjskem obdobju odmrejo, njihovo kremenasto ogrodje pa potone na dno, kjer tvori morske ali jezerske sedimente. Iz jezerskih (sladkovodnih) je nastal diatomit iz katerega danes pridobivamo kvalitetno diatomejsko zemljo.

Nekaj mikroskopskih posnetkov diatomov:

Kremenasta_alga4
Kremenasta_alga2
Kemenasta_alga1
Kremenasta_alga3

Velika vpojnost diatomejske zemlje izhaja ravno iz kremenaste strukture ogrodja alg. Struktura ima namreč izjemno veliko notranjo površino, kamor se voda in druge tekočine ter maščobe lahko vežejo. Suha diatomejska zemlja tako vpije tolikšno količino vode, kot je njena teža.
Abrazivnost diatomejske zemlje prav tako prihaja iz kremenaste celične stene odmrlih alg, ki imajo veliko površino, so kotnih oblik in rahlo hrapave.

Na videz navaden beli prah, ki pa v sebi skriva tisočletja staro zgradbo.


Viri: http://www.ucmp.berkeley.edu/chromista/diatoms/diatomlh.htmlhttp://mss.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7624http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_kroflic_bojana.pdfhttps://en.wikipedia.org/wiki/Diatom


 

Napiši komentar